Zakaj cas tako hitro bezi? Minili so ze stirje meseci odkar je na svet pokukal mali Noah. Stirje mesesci nenaspanih noci, stirje meseci menjavanja umazanih plenick, stirje meseci kronicne utrujenosti, stirje meseci poslinjenih rokavov in pobruhanih oblacil, stirje meseci 24 urne skrbi na dan za to malo bitje, stirje meseci, ko je na prvem mestu vedno bil in se vedno je le ON, stirje meseci odvecnih kilogramov, pa kljub vsemu temu, najlepsi stirje meseci v mojem zivljenju. Polni ljubezni, brezpogojne in neskoncne. Iz dneva v dan ga imam se bolj rada. Ali je lahko neskoncna ljubezen se sploh vecja od neskoncnosti? Ko ga gledam vsak dan kako lepo napreduje, se uci, igra, postaja nagajiv in najlepse od vsega, se smeji in ko vidim kako me potrebuje, kako se zanasa name in me ima tudi on rad, sem na vrhu sveta. Pa naj sem se tako nenaspana in utrujena ob sestih zjutraj ko se zbudi, jaz bi pa se spala najmanj do dvanjastih, me s svojim sirokim nasmehom vedno znova ocara in ze sem budna, polna radosti in srecna mama.
Prva dva meseca sta bila izjemno tezka in naporna, priznam. Prvi stirje tedni predvsem zaradi dojenja, saj se mi niti sanjalo ni, da na zacetku tako boli. Kot da bi me grizel, pa sploh se zobkov ni imel. Pa kar naprej je jedel, jaz pa sem poslusala nadlezne komentarje ces, da mogoce pa nimam dovolj mleka ali pa da ni kvalitetno. Seveda ga imam dovolj in tudi kvalitetno je, namrec v prvih dveh tednih gredo novorojencki skozi “growth spurt” in je popolno normalno da veliko zizajo. In ko smo ze pri mleku, ovseni kosmici delajo cudeze, vsaj pri meni! In sele ta teden opazam, da imam veliko vec mleka kadar imam za zajtrk ovsene kosmice.
Ko se je neprestano hranjenje umirilo in dojenje koncno postalo brez bolecin (sedaj ga tako rada dojim in mi je to nekaj najlepsega) se mi je okoli drugega meseca ze pocasi mesalo, ker nisem mogla storiti cisto nic. Cez dan je slabo spal, vcasih sploh ne, nobenega urnika in se malo morje stvari, ki so se mi nabrale. Od takrat dalje sem rekla zdaj pa dovolj, tako res ne morem vec naprej. Pocasi sem ga zacela navajati na urnik in mojemu mozu rekla, da vsak dan potrebujem vsaj eno uro ali dve samo zase, drugace se mi bo zrolalo. In je pomagalo. Se spomnim, ko sem tisti dan prvic sla sama ven in to samo v trgovino podobno nasemu Sparu, kaksen obcutek svobode! 😀 Sem se vsedla v avto, dala muziko skoraj do daske in na ves glas pela do trgovine haha Noah pa je tudi okoli desetih tednov presel na urnik, ki ga imamo se danes in je neprimerljivo lazje. Sedaj spi 2-3 krat cez dan in najkasneje ob osmih zvecer ze sladko spi. Sicer zgleda, da se kar nekaj casa ne bomo nemoteno spali cez noc, pa vseeno je dosti boljse.
In ko je bilo najtezje, je seveda bila tu moja mami, pa ati tudi, samo saj veste mame skuhajo, pospravijo pa dojencka porihtajo pa vse nam k riti prinesejo. Sem kar malo izkoriscala polozaj, kako je pasalo ne pomivati posode cele tri tedne! Ati bo pa ze pocasi zrel za stand up komika, kar naprej nas je nasmejaval. Pogresam ju, tako fajn smo se imeli. Predno sta prisla sem mislila, da bosta komaj cakala iti nazaj, da ju bo strah iti ven in da se bosta kar krizala od vsega, kar vidis tukaj. Pa vendar jima je bilo vsec, mama se kar ni mogla nasopingirati, ati pa bogi revez se ni mogel napakirati, pa ceprav je zacel ze en teden prej. Kako organiziran je ta clovek! 😀 In celo v fitnes sta pridno hodila! Skratka bilo je nepozabno in res sem vesela in hvalezna, da sta nas obiskala. Komaj cakamo njun ponovni obisk, sploh zdaj ko obvladata letalisca 🙂
Nekaj utrinkov z babi in dedijem
Drugace pa Noah zelo lepo napreduje in je res mocan fant. Zdaj smo ze kak mesec v fazi veselega obracanja s hrbta na trebuh in neprestanega slinjenja pa seveda tisanja v usta vse kar pride pod roke. Zelo je radoveden, najraje se nosi v kengurujcku, prav tako pa se zelo rad kopa in brca, da sta mami in kopalnica cisto mokra. Tehta 8 kg, meri pa ze 72 cm, ce bo se naprej tako hitro rastel, bo direkt za v NBA kot pravi ocka 🙂
Tudi jaz se pocutim odlicno in res uzivam v vlogi mamice. Se tiste najmanjse stvari so mi tako zanimive. Noah je od prvega dne, ko smo prisli domov spal samo na trebuhu z dvignjeno ritko, kako je bil posrecen. Sedaj, ko je ze dovolj mocan in se lahko obrne sam, pa me vedno fascinira, kadar se obrne na bok in spi kot bi bil ze odrasel. Tako rada skrbim zanjga, pravzaprav rada skrbim za vse. Tudi za naso omo, ki bi cez dva dni praznovala svoj rojstni dan, sem rada skrbela…
V tisto eno ali dve uri na dan, ki sem si ju izborila samo zase, seveda spada tudi telovadba. In ceprav sem bila pred nosecnostjo zelo aktivna in v dobri formi, trenirala do zadnjega dneva, pa vrnitev v aktivno zivljenje vsekakor ni bila lahka. Ce sem prej z lahkoto naredila 30-35 sklec, sem na prvem treningu skoraj izdahnila, pa sem jih uspela narediti le 5. Pocutila sem se ravno tako, kot da v zivljenju ne bi sportala. No, res da sem sedaj tudi dokaj tezja, saj se kilogramov nikakor ne morem znebiti. Niti sama ne vem kako mi jih je uspelo nabrati skoraj 22! Ja, prav ste prebrali, 22! Hvalabogu jih je 13 slo takoj dol, in ceprav sedaj telovadim ene 5krat tedensko in ne jem ravno svinjarij, jih imam se vedno 8 viska, samo eno piclo kilico mi je ratalo zgubiti. Katastrofa! Pa naj se kdo rece, da dojenje pomaga pri hujsanju. Pa saj razumem, da bo slo pac bolj pocai in moram biti vztrajna in potrpezljiva, ampak kaj za vraga ko nimam kaj obleci. Oblacila z vecjo konfeckijsko stevilko si pa za par mesecev tudi ne bom kupovala. Kako ste se pa ve borile s poporodnimi kilogrami, ce sploh? Obstaja kaksen cudezen napitek?? 😉
Do naslednjega bloga vas pozdravlja Ivana prek oceana 😉
Ivana prek oceana 